Šentanel
Na današnjem izletu se bomo do Žalca peljali po običajni cesti proti Štajerski. Pri Žalcu bomo zapustili štajersko cesto in se odpeljali proti severu in nato proti Koroški. Pred pravo Koroško si bomo ogledali ali vsaj omenili še kakšen zanimiv kraj ob naši poti.
Danes je četrtek, 18. maja 1995, in danes si bomo najprej ogledali VELENJE, ki je središče Šaleške doline. Kraj je bil prvič omenjen leta 1250. Tukaj je rudnik lignita, ki so ga začeli kopati leta 1887. Kopanje premoga je povzročilo množično priseljevanje in posledično gradnjo številnih stanovanjskih blokov. Zaradi tega je Velenje dobilo priznanje najbolj modernega mesta. V Velenju je najimenitnejši lepo ohranjen grad nad mestom, ki so ga Velenjčani spremenili v tehniški muzej slovenskih premogovnikov. Zgodovinski viri trdijo, da naj bi bilo tukaj v Šaleški dolini nekoč jezero, obrobljeno z obsežnimi gozdovi, polnimi vsakovrstnega življenja. Velenje je znano po uspešni industriji bele tehnike Gorenje. V okolici je več znanih in zanimivih točk, primernih za obisk ali izlet. To so razvalina gradu Šalek, grad Turn, Veliki Koželj, Graška gora, gora Oljka in Paški Kozjak. Prafarna cerkev sv. Jurija v Škalah se je skupaj z nekaterimi drugimi stavbami pogreznila zaradi posledic rudarjenja. Slabih 10 km skozi Paški Kozjak se nahaja še ena naravna znamenitost in to je HUDA LUKNJA. Vstop vanjo se odpira z mogočnim vhodom. Jama z okolico je nahajališče ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Predno bomo prišli v Slovenj Gradec, kjer nas čaka vodič, omenimo še MISLINJO in Mislinjsko dolino in še Tomaško vas. Od te vasi je odcep k športno turističnemu letališču Slovenj Gradec. Tukaj so hangarji, pilotska šola, avtokamp, hipodrom in teniška igrišča.
Prišli smo v SLOVENJ GRADEC. Pred hotelom Kompas nas je čakal vodič. Pozdravili smo se, dobili smo tudi malico – kavo in rogljiček. Vodič je bil uslužbenec turističnega urada Slovenj Gradec, en teden v mesecu pa je delal v Kompasu. Sedaj smo začeli z ogledom Slovenj Gradca. Najprej smo šli v mestu v Sokličev muzej. Tu se nam je pridružil slovenjgraški župnik. Popeljal nas je v župnijsko cerkev sv. Elizabete. Cerkev je iz leta 1251. Poleg stoji še cerkev sv. Duha. Ta je bila postavljena v začetku 15. stoletja kot špitalska cerkev, povezana z mestno ubožnico. Med ohranjene meščanske hiše spada nekdanja mestna hiša, v kateri je sedaj koroški pokrajinski muzej in galerija likovnih umetnosti. Pridružil se nam je še gospod Kos, brat koroškega novinarja Lojzeta Kosa in odšel z nami na LEGEN nad Šmartnim pri Slovenj Gradcu. Tam smo šli v cerkev sv. Jurija. V tem svetišču so v stenah ladje odkrili starejšo romansko cerkev iz l2. stoletja. Pod tlemi so našli temelje še starejšega svetišča iz 9. stoletja. Najdbe potrjujejo, da gre za najstarejši dokumentirani sakralni prostor v tem delu Slovenije. Arheološke najdbe in grobovi so prezentirani pod steklenim tlakom. Pred vhodom v cerkev so za obiskovalce pripravljene velike copate , v katere se je treba preobuti, da se s čevlji ne poškoduje stekla.
Z Legna smo se vrnili, potem pa smo se skozi Stari trg odpeljali proti KOTLJAM. Kotlje so rojstni kraj pisatelja Prežihovega Voranca – Lovra Kuharja. Na Prežihovino ne bomo šli, ker je še dolga pot pred nami. Odločili smo se, da gremo najprej do Ivarčkega jezera. Tukaj so ravenski železarji za sebe in svoje družine izkopali jezero in uredili prostor okrog jezera, kjer so potem počivali in uživali po napornem delu. Tudi mi smo uživali, ko smo se sprehajali okrog jezera. Potem smo šli še do bližnjega Rimskega vrelca., kjer je bilo blizu Kotelj manjše zdravilišče. Tam še vedno izvira hotuljska slatina, priporočajo jo proti boleznim želodca in ožilja. Zdravilišče pa je zapuščeno in ne obratuje, le vodo si lahko še natočimo pri tamkajšnjem izviru.
Če se tukaj spominjaš Prežihovih zgodb, lahko podoživljaš življenje in trpljenje Hudobivnikove Mete in njenih samorastnikov, malega pastirčka, ki je premagal strah in mami iz Pekla prinesel šopek solzic – šmarnic. Pisatelj je napisal še veliko zgodb o težkem življenju tukajšnjih ljudi.
Peljali se bomo še skozi Ravne, kraj se je nekoč imenoval Guštanj. Tukaj je železarna plemenitega jekla.
Iz zgodovinskih virov je znano, da so v 15. stoletju Turki tudi po teh krajih ropali in požigali.
Sedaj pa se bomo peljali še skozi Prevalje in prišli na kmečki turizem pri Plodru v Šentanelu.
V kraju je zelo razvit. kmečki turizem. Tukaj smo imeli naročeno kosilo in z njim smo bili zelo zadovoljni. Po kosilu pa se je vodič gospod Raško od nas poslovil in si moral preskrbeti prevoz za nazaj v Slovenj Gradec.
Mi pa smo zapeljali na cesto, ki pripelje skozi Prevalje, nato pa smo na mejnem prehodu Holmec pri Libučah prestopili mejo z Avstrijo. Sedaj smo bili blizu Pliberka, kjer vsako leto organizirajo druženje naših in Pliberških upokojencev, zato nekateri naši starejši člani že poznajo Pliberk. Tukaj se ne bomo ustavljali, ampak se bomo zapeljali kar proti Borovljam, kjer se bomo ustavili in se nekaj časa zadržali..Predno pa se bomo pod Ljubeljem podali v klance in ovinke, se bomo po stari navadi ustavili še v trgovini pri Malleju in zapravili še zadnji šiling, če ga bomo še imeli. Potem pa strmo v breg na mejni prehod Ljubelj, nato pa v nižino in na pot proti domu.