Umag
Za letos se bomo poslovili od morja, saj je že skoraj polovico septembra mimo, v naslednjem mesecu pa bomo šli raje kam drugam v notranjosti, verjetno na Štajersko.
Tako smo se danes 12. 9. 2002 odpeljali ob 7 uri zjutraj proti Ljubljani. Avtobus je poln, saj nas je kar 50. Do Kozine se ne bomo ustavljali. Če gremo proti morju, smo že navajeni, da se za jutranjo kavo ustavimo v Kozini, kjer je velik prostor za parkiranje in tudi postrežba je prav v redu. Na izletu 16. 4. 1998 smo šli v Hrastovlje, danes pa bomo šli skozi Kubed in potem bomo šli po Hrvaški Istri.
KUBED je kraj na skrajnem robu Šavrinskega gričevja. Domačini mu pravijo Čubed. Na robu naselja je ohranjeno obzidje s stolpi nekdanjega gradu, ki so ga sezidali Benečani. Zraven stoji srednjeveška cerkev svetega Martina s peterokotnim zvonikom. Leta 1943 so Italijani požgali 59 hiš, ker je bila tukaj med NOB pomembna partizanska točka.
GRAČIŠČE spada med nekdaj utrjena srednjeveška naselja. Občasno je bilo rezidenca škofov iz Pićina.
V SOČERGI je cerkvica svetega Kirila in mejni prehod s Hrvaško. Upam, da imate vsi veljavni dokument za prehod čez mejo.
Prišli smo na Hrvaško in prvi večji kraj bo BUZET, ki je srednjeveško mestece s trgom v močnem obrambnem obzidju, kjer je že bilo prazgodovinsko naselje in kasnejša rimska naselbina. Staro naselje stoji nad zanimivo pokrajino, novejše, ki se imenuje Fontana, pa se je razvilo v podnožju. V l6. stoletju je bil tukaj sedež vojaškega upravitelja Istre. V mesto se pride skozi Velika in Mala vrata. Terasa glavnega trga je izklesana v živo skalo, tam stoji cerkev svete Marije. Poleg te so v mestu še štiri cerkve. V mestu je muzej, kjer je prikazana arheološka in etnografska preteklost in stare obrti. V središču novega dela mesta je spomenik 370 padlim borcem NOB in 288 žrtvam fašističnega terorja.
Iz Buzeta bomo zavili desno in po desetih kilometrih prišli do ISTRSKIH TOPLIC. To je termalno zdravilišče za zdravljenje kroničnih revmatičnih obolenj, za obolenja dihalnih organov, za kožne in ženske bolezni. Zdravilišče izkorišča močan termalni izvir naravne radioaktivne vode, ki ima 29 do 30 stopinj C. Zdravilnost teh toplic je znana že iz dobe Rimljanov. Lepi so tudi sprehodi v okolici, zlasti v Motovunski gozd
Pred nami je odcep za MOTOVUN, kamor pa nismo šli, ker se nisem pred izletom dovolj pozanimala, kako in koliko časa je do vrha. Bom ga pa vseeno opisala iz podatkov, ki sem jih prebrala.
Motovun je najslikovitejše istrsko srednjeveško mestece, zgrajeno na strmi vzpetini na 447 metrov nadmorske višine nad dolino reke Mirne. Obrambni sistem, ki je nastal v trinajstem in štirinajstem stoletju je še dobro ohranjen. Mesto je pravzaprav še starejše, sega v deseto in enajsto stoletje, ko je bilo pod oblastjo poreškega nadškofa. Svojo pomembnost ni izgubilo niti, ko so ga v 13. stoletju zavzeli Benečani. Obkrožen je z mogočnim obzidjem, ob njem je sprehajalna pot, s katere se vidi velik del Istre. Prihod v mesto je z vzhodne strani, kjer se je tudi razvilo mestno jedro. Vsi trije deli mesta so povezani s sestavo notranjih in zunanjih utrdb s stolpi in mestnimi vrati, zgrajenimi od 14. do 17. stoletja. V mesto se pride skozi prva vrata, kjer je lapidarij, to je zbirka kamnitih napisov in spomenikov. Pred drugimi vrati, ki vodijo v središče mesta in na trg, se nahaja prekrasna lodža, to je obokan prostor z arkadami. Skozi gotska vrata se pride na prostran trg. Na enem od trgov se nahaja cerkev svetega Stjepana. Pod Motovunom so bogati gozdovi, ki se razlikujejo od ostalih gozdov v Istri. Tu raste hrast lužnjak in zato je gozd podoben slovenskim hrastovim gozdovom. Še posebej so gozdovi znani po tartufih, ki jih iščejo in nabirajo s pomočjo izvežbanih psov.
Čez nekaj let je druga naša članica organizirala podoben izlet, le da je naročila vodiča, ki se nam je pridružil v Kopru. Vozili smo se malo po drugih cestah, ampak ko smo prišli na MOTOVUN, bi bilo zelo zanimivo, če bi bil vodič z nami, ker bi nam lahko marsikaj več povedal, kot sem jaz tukaj napisala, ampak vodiča ni bilo nikjer. Pridružil se nam je šele spodaj, ko smo spet prišli do našega avtobusa.
Nadaljevala bom z našim izletom. Izpod Motovuna smo odpeljali proti Grožnjanu. Tudi tja gor se nismo zapeljali. Prečitala sem, da je Grožnjan srednjeveško utrjeno naselje iz dvanajstega stoletja. V naselju so tri baročne cerkve. Kraj je znan kot shajališče mladih glasbenih umetnikov z vsega sveta in tudi priznanih likovnih umetnikov.
Reka Mirna, ki nas je spremljala že od Buzeta, se pred odcepom obrne v levo in se pri Novem gradu izliva v morje.
Prišli smo do BUJ. To je predvsem kmetijsko središče najplodnejšega dela Istre. Tudi Buje so staro rimsko naselje, zgrajeno na ostankih še starejših ilirskih naselbin. Na glavnem trgu je župna cerkev svetega Servala iz 16. stoletja, zgrajena pa je na temeljih rimskega hrama. Zvonik stoji posebej.
V mestnem muzeju je posebej zanimivo prikazana obrt tkanja.
Prišli smo do UMAGA. Tudi to je srednjeveško mestece z ozkimi ulicami, zgrajeno na dveh otočkih, od katerih se je eden s stavbami vred potopil. Preostali otoček je sedaj povezan s kopnim. Mesto je bilo zgrajeno po vzoru vojaškega logorja. Danes se je razvilo v osrednje naselje in moderno letovišče na severnem obalnem območju hrvaške Istre.
V okolici Umaga je več kampov z bungalovi in avto prikolicami, v katerih letujejo predvsem naši delavci, ki so na letnem dopustu.
Ob obali je prijeten sprehod, ponekod so tudi razstavljeni razni prodajni artikli.
Iz Umaga smo potem odpeljali, peljali smo se ob obali, naprej od Savudrije smo kmalu prišli na mejni prehod Dragonja. Ko smo prišli v Portorož, smo zavili na Beli križ, v tamkašnji restavraciji smo imeli naročeno kosilo. Z Belega križa se vidi daleč preko morja, vse do Gradeža v Italiji.
Z Belega križa smo potem odpeljali do Izole. Odločili smo se, da bomo v Izoli imeli še malo daljši postanek predno bomo odpeljali proti domu. Za kopanje je že malo pozno, noge si bomo pa še lahko zmočili. Malo smo se še sprehodili in se za letos poslovili od morja.
Med potjo smo se za kratek čas ustavili še na Lomu za večerno kavo, potem pa smo se res odpeljali naravnost na Lavrico.